/ˈkɑi̯ʋo/, [ˈkɑ̝i̯ʋo̞]
AlkuperäFrom Proto-Finnic *kaivo. Equivalent to kaivaa (“to dig”) + -o. Cognate with Estonian kaev.
Muodotkaivo(nominative, singular) · kaivot(nominative, plural) · kaivo(accusative, nominative, singular) · kaivot(accusative, nominative, plural) · kaivon(accusative, genitive, singular) · kaivot(accusative, genitive, plural) · kaivon(genitive, singular) · kaivojen(genitive, plural) · kaivoa(partitive, singular) · kaivoja(partitive, plural) · kaivossa(inessive, singular) · kaivoissa(inessive, plural) · kaivosta(elative, singular) · kaivoista(elative, plural) · kaivoon(illative, singular) · kaivoihin(illative, plural) · kaivolla(adessive, singular) · kaivoilla(adessive, plural) · kaivolta(ablative, singular) · kaivoilta(ablative, plural)