Wordle bèle fòòr · Archive

Dutis lis peraulis

1,774 peraulis ogni dì e in aument

#604
acace
acace
#603
otave
otave
nounL’otave e je la otave zornade dopo une fieste o un event (8 dîs in dut).
#602
gaiar
gaiar
#601
mediâ
mediâ
verbMetisi in mieç par fâ la mediacion o par meti d'acuardi dôs parts.
#600
rumiâ
rumiâ
verbMasticâ o rosicâ a lunc, come che fâs une vacje o un cjavâl.
#599
volês
volês
verbVoli, desiderâ o vê intenzion di fâ alc.
#598
cisôr
cisôr
nounUtensîl par taiâ cjarte, stofe o altris materiâi, cun dôs lamis che si vierzin e si sierin.
#597
canie
canie
nounFemina dal cjan; cagna.
#596
jubâl
jubâl
#595
noiôs
noiôs
adjectiveChe al fâs sintî noie o fastidi; noios.
#594
bundì
bundì
Salût che si dîs par augurâ une buine zornade o par dâ il benvignût.
#593
dovût
dovût
adjectiveParticipi passât di «dovê»: che al è stât obligât o che al è necessari.
#592
aereo
aereo
nounVelivul che al svola e al puarte personis o robis par vie aeree.
#591
cjase
cjase
nounEdifici o abitazion dulà che une persone o une famee e vive.
#590
sfumâ
sfumâ
verbFâ svanî o discolôr a pôc a pôc, come un colôr o un odôr che si sfume.
#589
urinâ
urinâ
verbFâ pipì; orinâ.
#588
macôr
macôr
nounIl macôr al è il culôr che al ven fûr su la pêl cuant che si è imbarazâts o si à cjalt.
#587
smolâ
smolâ
verbTirâ fûr o gjavâ vie la smole (resine) di un arbul.
#586
laran
laran
#585
fasin
fasin
nounFasin: fascio o mazzetto di erbe, rami o legne ligât insiemi.
#584
ceule
ceule
#583
bigul
bigul
nounPasta lungje e spesse, simile ai spagheti, tipiche dal Friûl.
#582
sobri
sobri
adjectiveChe al è moderât e no ubriac; che al à il cjâf clâr.
#581
ocjel
ocjel
nounUcel (ocjel) al è un piçul ucel, un passerot o un ucel in gjenerâl.
#580
iludi
iludi
#579
fiscâ
fiscâ
verbFâ un fischi o un sunut curt cul flât par clamâ o segnalâ.
#578
crocâ
crocâ
verbFâ un scric o un rumôr sec, come un ram che si spache o un oss che al scricje.
#577
steit
steit
#576
lavel
lavel
#575
derie
derie